Spodnji dokument ne vsebuje črtanih delov besedila. Dokument, ki vsebuje celotno besedilo, je na koncu strani. Pojasnilo državnega organa navajamo v celoti:
1.0 OBDAVČLJIVE TRANSAKCIJE
1.1 Dobava blaga
Dobava blaga pomeni prenos pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik in ni nujno, da je bil že opravljen prenos lastninske pravice na blagu.
Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, se šteje tudi uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca. Davčni zavezanec od blaga, ki ga pridobi v okviru opravljanja dejavnosti, uporabi pa ga za zasebne namene ali ga brezplačno odtuji ali pa ga uporabi za druge namene kot za namene svoje dejavnosti, obračuna DDV pod pogojem, da je za to blago izkoristil pravico do odbitka DDV.
Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, pa se ne šteje brezplačno dajanje poslovnih vzorcev pod določenimi pogoji ter dajanje daril manjših vrednosti, pri čemer je vrednost darila manj kot 20 evrov.
Prenos blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, ki ga opravi davčni zavezanec v drugo državo članico, se prav tako šteje za dobavo blaga, opravljeno za plačilo.
1.1.1 Skladiščenje na odpoklic
V skladu z 9.a členom ZDDV-1 se za dobavo blaga iz Slovenije v drugo državo članico, opravljeno za plačilo, ne šteje prenos blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, če se prenos opravi v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic.
Več o tem v podrobnejšem opisu Spremembe zakonodaje na področju DDV (poglavje s pojasnili o noveli ZDDV-1K, 2. točka – Posebna ureditev skladiščenja na odpoklic).
1.2 Pridobitev blaga znotraj Unije
Pridobitev blaga znotraj Unije pomeni pridobitev pravice do razpolaganja z blagom (ni pomembna pridobitev lastninske pravice) kot da bi bil pridobitelj lastnik, ki ga pridobitelju odpošlje ali odpelje v Slovenijo iz druge države članice prodajalec, pridobitelj ali druga oseba za račun enega od njiju. Da je neka dobava blaga predmet obdavčitve v Sloveniji kot pridobitev blaga znotraj Unije, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
- prodajalec je davčni zavezanec, identificiran za DDV v drugi državi članici,
- promet je opravljen za plačilo ali se šteje, da je opravljen za plačilo,
- blago je pridobljeno na ozemlju Slovenije,
- pridobitelj je davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji.
Posebej opozarjamo, da so pridobitve novih prevoznih sredstev obdavčene po načelu namembne države. Navedeno pomeni, da fizična oseba iz Slovenije, ki nabavi novo prevozno sredstvo v drugi državi članici EU ter ga pripelje v Slovenijo, DDV plača v Sloveniji in ne v državi, kjer je novo prevozno sredstvo nabavila.
1.3 Opravljanje storitev
Opravljanje storitev pomeni vsako transakcijo, ki ni dobava blaga in lahko med drugim vključuje odstop premoženjskih pravic, obveznost opustitve dejanja ali dopustitve dejanja ali stanja ter opravljanje storitev na podlagi zakona ali odločbe
1.4 Uvoz blaga
Uvoz blaga pomeni vsak vnos blaga v Unijo, ki v skladu s carinskimi predpisi nima statusa blaga Unije ali blaga, ki je uvoženo iz tretje države, pa znotraj Unije ni sproščeno v prost promet v skladu s carinskimi predpisi. Uvoz blaga je tudi vsak vnos drugega blaga v Unijo s tretjega ozemlja.
2.0 DAVČNI ZAVEZANEC
Davčni zavezanec je oseba, ki:
- deluje neodvisno in samostojno,
- opravlja kjer koli katero koli ekonomsko dejavnost,
- opravlja ekonomsko dejavnost ne glede na to, ali ustvarja dobiček ali ne.
Za davčnega zavezanca se šteje tudi oseba, ki priložnostno dobavi novo prevozno sredstvo v drugo državo članico, vendar se ji za namene DDV ni treba identificirati.
Državni organi so davčni zavezanci, če opravljajo dejavnost ali transakcije, ki se sicer opravljajo na trgu. Več v zvezi z obravnavo državnih organov kot davčnih zavezancev najdete na naslednji povezavi Osebe javnega prava in DDV podrobnejši opisi).
Davčni zavezanci niso zaposleni in druge osebe, ki jih na delodajalca vežejo pogodba o zaposlitvi ali kakršne koli druge pravne vezi, ki glede nadzora in navodil v zvezi z delom, načina opravljanja dela, plačila za opravljeno delo in drugih odgovornosti delodajalca, kažejo na odvisno razmerje med delodajalcem in delojemalcem.
Za namene uporabe pravil o kraju opravljanja storitev, je davčni zavezanec tudi davčni zavezanec, ki poleg obdavčljivih transakcij opravlja tudi neobdavčljive transakcije in pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, je pa identificirana za namene DDV. Tak davčni zavezanec in pravna oseba sta davčna zavezanca za vse storitve, ki so jima bile opravljene.
2.1 Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV
Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, je davčni zavezanec, ki je pridobil identifikacijsko številko za DDV, ker je izpolnil vsaj enega izmed pogojev:
- davčni zavezanec, ki je v predhodnem koledarskem letu presegel znesek 60.000 eurov letnega prometa na ozemlju Slovenije,
- davčni zavezanec, ki je v tekočem koledarskem letu presegel znesek 66.000 eurov letnega prometa na ozemlju Slovenije,
- davčni zavezanec, ki ne presega prometa iz prve točke, a se je prostovoljno odločil za obdavčitev,
- davčni zavezanec, predstavnik gospodinjstva, ki dobavlja blago in storitve v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot jo določajo predpisi o dohodnini, za katero se dohodek ugotavlja na podlagi pavšalne ocene dohodka (katastrski dohodek), ki se je prostovoljno odločil za obdavčitev,
- davčni zavezanec, ki na ozemlju Slovenije opravi pridobitev blaga zaradi njegovih transakcij, ki so povezane z opravljanjem dejavnosti zunaj Slovenije,
- davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, ki pridobiva blago znotraj Unije, skupni znesek njegovih pridobitev v tekočem koledarskem letu pa preseže 10.000 evrov oz. se je prostovoljno odločil za obračunavanje DDV,
- davčni zavezanec, ki ima sedež v Sloveniji in opravlja storitve na ozemlju druge države članice, za katere je plačnik DDV v skladu s 196. členom Direktiva Sveta 2006/112/ES izključno prejemnik storitev in na ozemlju te druge države članice ne uveljavlja čezmejne oprostitve obračunavanja DDV[1] in
- vsak davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, katerima se opravijo
storitve iz prvega odstavka 25. člena tega zakona, če te storitve opravi davčni zavezanec, ki ima sedež izven Unije ali davčni zavezanec, ki ima sedež v drugi državi članici in se ni odločil za uporabo čezmejne oprostitve obračunavanja DDV v Sloveniji[2].
2.2 Mali davčni zavezanec
Mali davčni zavezanec je:
- davčni zavezanec s sedežem/prebivališčem v Sloveniji, ki v predhodnem koledarskem letu ni presegel zneska 60.000 eurov letnega prometa na ozemlju Slovenije in tega zneska prometa ne presega niti v tekočem koledarskem letu in se ni prostovoljno odločil za obdavčitev,
- davčni zavezanec, ki ima sedež v drugi državi članici, ki v predhodnem koledarskem letu ni presegel 60.000 eurov letnega prometa na ozemlju Slovenije in tega zneska prometa ne presega v tekočem koledarskem letu in na podlagi uporabe posebne čezmejne oprostitve obračunavanja DDV v Sloveniji uveljavlja oprostitev plačila DDV,
- davčni zavezanec, predstavnik gospodinjstva, ki dobavlja blago in storitve v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot jo določajo predpisi o dohodnini, če se zanje dohodek ne ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ki se ni prostovoljno odločil za obdavčitev,
- davčni zavezanec, ki na ozemlju Slovenije opravlja le oproščene dobave blaga in storitev, od katerih se DDV ne sme odbiti.
2.3 Pravna oseba, ki ni davčni zavezanec
Pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, je državni organ, organizacija, organ lokalne Unije ter druga oseba javnega prava, kadar opravlja dejavnost ali transakcije kot organ oblasti, tudi če pobira takse, prispevke in druge dajatve ter plačila v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami.
Vendar pa se pri opravljanju dejavnosti ali transakcij štejejo za davčne zavezance v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami, če bi njihova obravnava, kot da niso davčni zavezanci, povzročila znatno izkrivljanje konkurence.
2.4 Skupina za DDV
Dva ali več davčnih zavezancev, ki imajo sedež v Sloveniji, ali stalna poslovna enota, ki jo ima davčni zavezanec na ozemlju Slovenije, ki so med seboj finančno, ekonomsko in organizacijsko povezani, se lahko štejejo za enega davčnega zavezanca za namene ZDDV-1 kot skupina za DDV.
Več glede skupin za DDV je pojasnjeno v podrobnejšem opisu Skupina za DDV.
3.0 IDENTIFIKACIJA ZA NAMENE DDV
Vsaka oseba mora davčnemu organu prijaviti, kdaj začne opravljati dejavnost kot davčni zavezanec, in predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV (obrazca DDV-P2 in DDV-P3). Davčni zavezanec mora davčnemu organu prijaviti tudi vsakršno spremembo v zvezi z dejavnostjo in prenehanje opravljanja dejavnosti. Obveznost predložitve zahtevka za izdajo identifikacijske številke pa se ne nanaša na male davčne zavezance, ki so oproščeni obračunavanja DDV.
Mali davčni zavezanec pa se ne glede na višino opravljenega prometa oziroma katastrskega dohodka lahko prostovoljno vključi v sistem DDV. Svojo izbiro mora vnaprej priglasiti davčnemu uradu v elektronski obliki in jo uporabljati najmanj v tekočem in naslednjem koledarskem letu.
Mali davčni zavezanec nima pravice do odbitka DDV, niti ga ne sme izkazovati na izdanih računih.
Plačila DDV pa niso oproščene:
- dobave novih prevoznih sredstev;
- dobave blaga in storitev, ki jih na ozemlju Slovenije opravi davčni zavezanec, ki ima sedež izven Unije ali davčni zavezanec, ki ima sedež v drugi državi članici in v Sloveniji ne uporablja čezmejne oprostitve obračunavanja DDV.
Letni promet na ozemlju Slovenije je skupna vrednost dobav blaga in storitev (brez DDV), ki jih davčni zavezanec opravi v koledarskem letu na ozemlju Slovenije. V letni promet se vključujejo točno določene izstopne transakcije, za katere se v skladu s pravili za določitev kraja opravljene dobave po ZDDV-1 šteje, da so opravljene na ozemlju Slovenije.
Letni promet na ozemlju Slovenije obsega naslednje zneske brez DDV:
- vrednost dobav blaga in storitev, ki so obdavčene oziroma bi bile obdavčene, če bi jih opravil davčni zavezanec, ki ne uporablja posebne ureditve za male davčne zavezance;
- vrednost transakcij, ki so oproščene v skladu z 52 do 55. členom ZDDV-1;
- vrednost transakcij, ki so oproščene v skladu s 46. členom tega zakona;
- vrednost transakcij z nepremičninami, finančnih transakcij iz 4. točke 44. člena ZDDV-1 ter zavarovalnih in pozavarovalnih storitev, razen če so te transakcije postranske.
V letni promet se ne všteva odtujitve opredmetenih ali neopredmetenih osnovnih sredstev davčnega zavezanca.
Pri fizični osebi se všteva promet, ki ga fizična oseba dosega iz naslova opravljanja neodvisne ekonomske dejavnosti (kot samostojni podjetnik, zasebnik oziroma fizična oseba).
Pri davčnih zavezancih, ki so bili člani skupine za DDV in so iz skupine izstopili in postanejo samostojni davčni zavezanci za namene DDV, se letni promet ugotovi tako, da se za obdobje članstva v skupini upošteva skupna vrednost, brez DDV, tistega dela dobav blaga ali opravljenih storitev skupine za DDV, ki jih je opravil davčni zavezanec kot član skupine osebam, ki niso bile člani te skupine, in vrednost opravljenih dobav drugim članom skupine.
Več glede prometov je objavljeno v podrobnejšem opisu Posebna ureditev za male davčne zavezance.
Zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV mora predložiti tudi vsak davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec in opravlja pridobitve blaga znotraj Unije, razen če gre za transakcije, ki niso predmet obdavčitve v skladu s 4. členom ZDDV-1.
Zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV mora predložiti tudi vsak davčni zavezanec, ki ima sedež v Sloveniji in opravlja storitve na ozemlju druge države članice, za katere je plačnik DDV v skladu s 196. členom Direktiva Sveta…
